Kata.si

Danes bomo pogledali skrivnost … renoviranja, skrivnost ponovne oživitve…

Verjamem, da imamo vsi trenutke, ko se počutimo same. Še več, verjamem, da smo se vsi znašli v trenutkih, ko smo iskali pozornost, pomoč, “nekaj” … , od svojih prijateljev, partnerjev, družine, … a enostavno so vsi odšli….

Le zakaj?

Nadaljujte z branjem:
Vsi so odšli…

Ona je bila simpatična, mlada in prijetna. Ločena, samska, samostojna. Inteligentna, na dobrem položaju in zadovoljna s seboj. V življenju se je končno znala postaviti zase in za to, kar njej prestavlja vrednoto in ne, kar ji drugi narekujejo.

On je prišel v podjetje kot nov sodelavec, njen nadrejeni. Par let mlajši,samski, simpatičen, odprt, živahen in izredno privlačen.

Takoj, ko sta se spoznala, je bila med njima privlačnost in kemija. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bosta strastno ljubila. In sta se. Zelo hitro sta se povezala in navezala drug na drugega.

A nastala je težava. Njun odnos, je bil njuna skrivnost. V službi, vljudna naklonjenost, privatno ljubimca. A, ker so dandanes službe take, da v njih preživljamo veliko časa, in da nas znajo tudi izčrpati, je začel posledično trpeti njun privatni odnos v smislu, da sta se redkeje srečevala.

Znašla sta se v tipičnem začaranem krogu, ona je v službi želela od njega vsaj kakšen znak, in tako postala podrejena njemu oz. njegovemu odzivu. On, pa se je pogosto nanjo jezil, saj ni prenašal, da je postala tako odvisna od njega, predvsem, ker mora v službi ostajati nepristranski in suveren. Nadaljevalo se je, da je ona začela dvomiti vase in v njun odnos, on pa se je odmaknil. Njuno intimo sta zmanjšala na minimum in jo začela kompenzirati z vsakodnevnimi telefonskimi pogovori o službenih zadevah, v službi pa so se ponavljali jezni izpadi, prijaznost in nikdar se ni vedelo, kakšna bo reakcija nanjo. Vedno mu je bila na voljo, vse je prenesla tiho. Nobenega predloga več si ni upala podati, saj so bili vsi zavrnjeni in sprijaznila se je, da je vse odvisno le od njega, kdaj in kaj bosta imela.

A prišel je čas zanjo, da naredi velike premike. Premike k sebi.

Začela se je zavedati sebe, začela se je zavedati moči svojega povabila. In znala se je prestaviti nazaj v začetno točko, kjer jo je občudoval in takoj je dobila njegov odziv. A to ni bilo dovolj. Nadaljevati je morala v smeri, kjer ni bila še nikoli, priznati in ovrednotiti njun odnos, pri sebi in pred njim. Še preden ji je uspelo, je on to začutil in ji povedal, da ne bo z njo in da ne bo njen, bal se je, izgubiti svojo suvereno samostojnost znotraj tako pomembne družbe in še bolj kot to, bal se je stati za svojo žensko, sploh sedaj, ko jo je videl, kot odvisno in ne popolnoma samostojno in suvereno.

Bila je popolnoma sesuta, dejal ji je da ne bo z njo. Zanjo je to predstavljalo v tistem trenutku konec nečesa izredno lepega, nečesa, na kar je čakala več kot dve leti in nikdar doživela. A to je bil le tisti trenutek, priznati je morala, da ima ob sebi partnerja, ki je bil dovolj pogumen, da jo je soočil s problemom, ko je videl da želi biti z njim, in priznati si je morala, da postane tudi sama odločna. Soočila se je s tem, da ne bo z njo in se postavila na noge. On jo je še vedno vsak dan klical – »službeno seveda« – in prišla je do točke, ko mu je dejala, da nima kaj razlagati osebnih stvari nekomu, ki se je odločil, da ne bo z njo. Počutila se je končno po dolgem času enakovredna njemu, kot človek.

Vsakodnevni klici so se zaključili, v službi, jo vsakodnevno obišče v pisarni službeno in preveri, kakšen podatek, seveda nam je vsem jasno, da bi lahko preveril tudi po telefonu. Oba sta uradna, hladna, prijazna in vljudna in vsak gleda drugega, kdaj bo kdo kaj naredil.

Bil je dan, ko je že drugič stopil v pisarno. Ponovno je prišel do nje, in ona ga je prijela za nogo. Ne grobo, ne vsiljivo, ne perverzno, temveč kot dotik, spoštljiv dotik. Kar tako. Brez razlage, ali opravičevanja. Zasmejal se je, začel se je zavedati, da ni več le oseba, ki bo čakala vedno, da on kaj naredi. Zavedati se je začel, da je prevzela odgovornost zase, za njun odnos in da je čas zanj, da prevzame odgovornost za njun odnos tudi on – za žensko, ki zna čakati, za žensko, ki zna biti na voljo brezpogojno in za žensko, ki zna stati tudi za tem, kar ji pomeni. Za žensko, ki ga ljubi, in ki zna ljubiti tudi sebe. Za žensko, ki lahko preko enega samega dotika, ukine tedne, »tihe maše« in leta skrivanja občutkov ter njunega najlepšega in najvrednejšega odnosa.

Vsak njen nov dan, je novo odkritje, kako preprosto je lahko imeti lep, spoštovanja vreden odnos in koliko lahko pomeni en sam dotik, za katerega smo pripravljeni prevzeti odgovornost in preko katerega tako preprosto pokažemo naklonjenost, predanost spoštovanje in ljubezen.

Vsak njen dan je novo odkritje, kako spoštovati sebe, svoje občutke, kako jih izražati, kako biti ponosna na njih, spontana z njimi, in kako jih deliti spoštljivo z drugimi.

Vsak njen dan je novo odkritje, da sama prevzema odgovornost za napredek odnosa in da sprejema lastno intuicijo in vzgibe, kot tudi njegove odzive, kot vodstvo za ravnanje v naprej.

Sedaj se zaveda svoje vloge in ve, da sama kot ženska sme in zmore biti voditeljica v kvaliteten odnos in da razume, kakšen odziv moškega pove, da je na pravi poti.

Opozorilo: Dotik je lep izraz naklonjenosti, po katerem hrepeni marsikdo. Dotik je lahko tudi zloraba in zakonsko kazniva. Dotik naj bo predhodna poštena presoja in prisoten občutek, da si to druga oseba želi in ga ne izvajajte na osebah, s katerimi niste povezani. In še, dotik je lep, če je spontan in ne stalnica.

Srečno*

Darilo življenja je LJUBEZEN.

Ljubezen ne pozna zmagoslavij, saj enostavno je.

Nadaljujte z branjem:
Ljubezen

Najin odnos se je spremenil. Veliko na bolje. Veliko bolj je prijazen, veliko bolj me upošteva. Veliko bolj je nežen in pozoren.

Odziva se. Odziva se popolnoma normalno, kot prijateljica, ki jo imam, še boljše.

To so sanje marsikatere ženske… ali moškega…

Nadaljujte z branjem:
Dvig tolerance

• Nikoli ne pričakuj od drugih, da bodo vedeli, kaj misliš!
• Nikoli ne pričakuj od drugih, da bodo razmišljali tako kot ti!
• Nikoli ne pričakuj od drugih, da te bodo razumeli!
• Nikoli ne pričakuj, da se bodo stvari izšle, tako kot pričakuješ!
• Nikoli nikoli ne pričakuj!
• Sprejmi vsako situacijo takšno kot je!
• Sprejmi ljudi takšne kot so!
• Za vse obstaja nek razlog. Nadaljujte z branjem:
  Nikoli ne pričakuj…

V vsakemu izmed nas sta obe energiji, moška in ženska. In med različnimi obdobji našega življenja imamo možnost spoznati oba ta dva pola, ki sta skrita v nas.

Moški del je razumen, torej deluje z razumom in manj s čustvi, medtem ko je pri ženski ravno obratno. In mnogokrat se nam zgodi, da je eden teh delov zatrt v nas. In tukaj pridemo na pot, ki jo imenujem pot samospoznavanja.

Primer: V obdobju, ko prebudimo v sebi žensko energijo, razumemo doganja ženske, v obdobju, ko prebudimo v sebi moško energijo, pa spoznavamo, zakaj delujejo moški tako, kot delujejo. Nadaljujte z branjem:
Moška in ženska energija

Kakšen odnos bomo imeli s svojim otrokom, je v veliki meri odvisno od otrokovega karakterja in načina, kako ga sprejmemo.

TIH, ZADRŽAN – Starši pravijo, da s takšnim otrokom nimajo nobene skrbi. Otrok ne prigovarja, se ne upira, upošteva želje in navodila staršev in se jim podreja. Starši ne silijo vanj, saj so zadovoljni s tem, da je miren, tih in zadržan. Pozabljajo pa, da “Tiha voda bregove dere”. Veljalo pa bi omeniti še en pregovor: “Ne boj se psa, ki laja.” Torej boj se tistega, ki molči! Otrok bo odrasel v vedno bolj uporniško osebo, v najstniških letih bo začel sam sebi priznavati svoj “jaz”. Kar naenkrat pride noč, ki jo starši prebedijo v skrbeh, ko njihovega otroka ni in ni domov. Končno pride domov šele v zgodnjih jutranjih urah, pijan, in gre naravnost spat. Pozneje ga starši sprašujejo in morda celo vpijejo, kje je bil, kaj se to pravi itd. A otrok ne odgovarja, temveč ignorira, na glavo si poveze slušalke in posluša svojo glasbo.

Nadaljujte z branjem:
Kakšen odnos gradimo s svojim otrokom?

V naslovu sem uporabila besedo “verujemo”, ker s tem mislim na “vero” v ljubezen.

Ljubezen je vera, tako kot bogoslužje in pripadnost določeni religiji.

In tej veri “ljubezni” pripadajo tako zaljubljenost, kot spoštovanje, prijateljstvo, partnerstvo. Resnična čustva so podrejena slepemu verovanju, idealiziranju ljubezni.

Nadaljujte z branjem:
Zakaj ljudje verujemo v ljubezen?

Deževen dan, ki prinaša umirjenost in čas za razmišljanje. Moje misli se sučejo okoli različnih odvisnosti. Zakaj se podajamo vanjo? Zakaj bežimo vanje? Zakaj se govori samo ali večinoma o drogi, alkoholizmu in skoraj nič o čustveni odvisnosti, odvisnosti od materializma, spolnosti in še bi se dalo naštevat. Zakaj ljudi, ki so odvisni od droge, alkohola, znamo obsojat, jih odrivat na rob družbe, medtem ko se svojih odvisnosti ne zavedamo? Nadaljujte z branjem:
Osvobodite se čustvenih in miselnih okov

Včasih je treba prisluhniti tišini. Kdaj ste nazadnje poslušali šelestenje suhih listov na vetru? Kdaj ste nazadnje poslušali žvrgolenje ptiča v sosedovemu vrtu?

Včasih je treba poslušati sočloveka. Treba je prisluhniti besedi. Ker beseda je le beseda, a misel je misel. A tako pogosto je beseda napačno uporabljena in misel narobe izražena.

Nadaljujte z branjem:
Prisluhnimo

Ne, nisem od tistih, ki mislijo, da je dolžnost moškega, da naredi prvi korak. Če ga naredi ženska, je prav tako lepo in prav.

Spominjam pa se prijatelja, pred petnajstimi leti, ko sva bila oba še najstniško razposajena. Bil je res lep fant. No, v bistvu bolj povprečne zunanjosti. A ni bil samozavesten! O sebi je razmišljal, da je grd. Takrat sem si zadala cilj, da spremenim njegove poglede nanj. Vsak dan sem mu vedno znova dopovedovala, da je lep, mu kazala dekleta, ki se zanj zanimajo in ga spodbujala v njegovi korajži. In čez čas se je,… tako kot se žaba spremeni v princa, iz zaprtega, tihega, sramežljivega dečka spremenil v pravega macho frajerja. In ko ga vidim danes, po tolikih letih, sem zelo ponosna  nanj, ko vidim njegovo držo. Zdaj se ceni!

Nadaljujte z branjem:
Kako naj fant najde punco?

Po razmišljanju in prerokovanju o duši dvojčici, se moje misli še vedno gibajo v tej smeri. Zakaj so nekatere zveze obsojene na propad, čeprav je začetek bil tako poln ljubezni? Kaj je v tem odnosu manjkalo?

Vzorci življenja se vrtijo v začaranem krogu in naša prihodnost je odvisna od temeljev, postavljenih v otroštvu. Otrok, katerega starši so se ves čas prepirali, je seveda trpel ob vseh takšnih dogodkih, a vendar – tak partnerski odnos je zanj postal samoumeven, logičen, normalen. In ko bo ta deček odrasel v zrelega moža, bo postal zelo podoben očetu. Ženo bo psihično maltretiral s pripombami (tako kot je oče mamo), žena se bo uprla, mož bo povzdgnil glas, nato pa se usedel v fotelj in si odprl pivo. Pri svojem početju ne vidi nič narobe, zanj je to normalna situacija, v kateri se počuti udobno in domače.

Nadaljujte z branjem:
Prekinite začaran krog! Do sreče v ljubezni vas loči le pet korakov!

Ko se dva povežeta v zakonsko zvezo, se zavežeta z zaobljubami spoštovanja, zvestobe in ljubezni. Te zaobljube pa se v nekaterih partnerstvih kmalu pozabijo. So pa danes bolj moderne gospodinjske skupnosti, kjer živi par brez poročnih papirjev in se jim je včasih reklo koruzniki.

Zakaj sploh pride do varanja? Morda zaradi dolgočasja, zveličanosti, želji po potrditvi od drugih. Pravzaprav ne vem. Predstavila vam bom nekaj parov, ki jih poznam in za katere vem, da so “grešili”. Nadaljujte z branjem:
Moški/ ženska in varanje

Pri izražanju svojih misli, želja, hotenj, moramo biti dovolj jasni, da nas “sogovornik” razume!

“Kako je njim lepo, julija gredo na morje!”

S temi besedami partnerju niste povedali, da želite, da greste na morje tudi vi. Še huje pa je, da tega sploh niste povedali partnerju, temveč prijateljici. Kako naj partner potem sploh ve? Edino pravilno je, da si vzamete čas in se s partnerjem pogovorite. Pri tem morate točno definirati svojo željo. Zgornji naveden stavek seveda partnerju ne pove, kaj mislite, ali želite. Zato raje poskusite s temi besedami: Nadaljujte z branjem:
Ne pričakujte od drugih, da bodo vedeli kaj mislite!

Moški ne razumejo, da se ženske od njih čustveno zelo razlikujemo. In ženske čustvene reakcije so zanje večinoma nenavadne. In ko je zveze konec, predvsem pa, če jo konča moški, ženske lijejo solze in pričakujejo razlago. Vprašanja “zakaj? kdaj? kako?” pogosto leta in leta iščejo odgovore. Nadaljujte z branjem:
Kako naj moški svoji ženski sporoči, da je konec

Nekateri preprosto ne vedo, kaj bi se pogovarjali s partnerjem. Katere so tiste zanimive teme, ki bi nasprotni spol osupnile, očarale in razvile debato. Ker sem ženska, lahko svetujem le moškim, katere so tisti, nam ženskam, zanimivi pogovori. Nadaljujte z branjem:
O čem se pogovarjati s partnerjem

Ljudje po večini ustvarjamo komplicirane odnose.  S prijatelji, partnerji, na delovnem mestu, a tudi z družino.

Zakaj s partnerji? Ker smo moški in ženske v biti različni, a v nečem zelo podobni. Ženske sanjamo o princu na belem konju in šele v partnerstvu spoznamo, da popolni moški sploh ne obstaja. Pravzaprav obstaja, le narobe si ga predstavljamo. Pa ne mislim zdaj na to, da si zamišljamo črnolasca ali blondinca. Ženske si želimo moškega, ki nas bo pustil na miru in nam dovolil svobodo, po kateri hrepenimo. Moški naj bi bil prijeten doma, naj nam ne bi preveč težil, pospravljal naj bi in kuhal in nam dovolil biti emancipirana ženska. Je tako? Ženske sanjamo o tej svobodi – o emancipiranosti, enakopravnosti. Nadaljujte z branjem:
Medsebojni odnosi