Že več kot leto dni sem brez osebnega avtomobila. Iz razlogov, o katerih ne bi pisala, sem ga morala prodati. Seveda je eden od razlogov tudi finančna situacija.
Brez avtomobila je … grozno!
Veliko lažje je vedeti, ko kam greš, da te zunaj čaka parkiran avto, ki ga le prižgeš in se z njim odpelješ. Kamorkoli že moraš.
Avtomobil je nujno potreben kadar imaš malčke. Nikoli ne veš, kdaj bo kateri zbolel, kdaj boš moral katerega odpeljati k dežurnemu zdravniku, kar se lahko zgodi tudi ob poznih nočnih urah.
Seštevam denarčke, ki so potrebni za nakup avtomobila. Koliko potrebujem? Za en navaden vozen avto prav gotovo 5000 evrov. To gotovino je današnji čas težko imeti v žepu, v nogavicah ali na banki, zatorej moraš biti kreditno sposoben, da bi si ga lahko privoščil. Ali si poiskati vsaj primernega poroka. To pa je prav tako nemogoče.

Torej kako do avtomobila? Z varčevanjem. Če plačaš z gotovino, odšteješ manj, saj če vzameš kredit, ti velik delež odnese še zavarovanje, obresti …
Ampak četudi želim cenejši avtomobil za kakšnih 5000 evrov, moram računati, da je treba odšteti še za zavarovanje avtomobila, cestnino, tehnični pregled itd. In boljši avtomobili potrebujejo tudi kasko!
Hmmm, in bencin danes sploh ni poceni. Avtomobili različno porabijo, če računam od minimuma do maksimuma v povprečju okoli 7 litrov.
In moja “višja matematika” me pripelje do cifre … Potrebujem okoli 250 evrov mesečno nadaljnih pet let. Vse všteto. Tudi bencin.
Pa saj to je še bolj grozno kot biti brez avtomobila! Preveč! Avtomobil je luksuz!
Trenutno je zame še najbolje, da si ob potrebi sposodim očetov avtomobil, njega pa lahko zbudim tudi ob polnoči, če bi bilo kaj nujnega. Sicer pa avtobus, ki je v primerjavi z avtomobilom precej cenejši.
In peš! Tistih 250 evrov pa raje porabim na otroke in njihove potrebe.

