KDO JE SRI SATHYA SAI BABA?

Sri Sathya Sai Baba je avatar našega časa. Avatar je inkarnacija Boga z lastnostmi vsenavzočnosti, vsemogočnosti, vsevednosti in neskončne ljubezni.

Sai Baba ne uči nove religije. Le spomniti nas hoče na izgubljeno znanje in nam podarja novo duhovno razumevanje in izkušnje.

Sai Baba ima ašram (bivališče svetnika) v Indiji, kjer se zbirajo ljudje celega sveta, v želji, da prejmejo njegov blagoslov, v želji po učenju in duhovni rasti.

Poleg tega je Sai Baba v Indiji razvil nov šolski in univerzitetni sistem, ustanovil mnogo socialnih ustanov ter zgradil ogromno bolnišnico, kjer se bolniki zdravijo brezplačno.

Samo ime Sathya Sai Baba pomeni: Sai je sinonim Božanske Matere, Baba pa Božanskega Očeta.

Sathya pa je Resnica, in to je tisto, kar hoče udejaniti v svetu.

V tem delu je govor o mistiki, o sestopu Učitelja resnice, avatarja, ki se predstavi v lastnih sanjah, v podobi angela. Svoje sanje predstavi zaradi sočutja do ljudi, ki se gibljejo v namišljenem svetu, polnem fantazij, in obupno iščejo identiteto, vendar jim je usojeno, da bodo prej ali slej prisiljeni prenehati in privoliti v absolutno, v status quo. Angel ima različna imena, vendar je kljub temu vedno on, božji odposlanec, ki govori različne jezike, predlaga različne simbole, razodeva pa vedno isto resnico.

Angel razodeva skrivnosti, ki jih imajo v srcu le redki in jih razodevajo skrajno previdno. Izraz skrivnost izhaja iz besede muein, kar pomeni “zapreti usta in oči”; s čimer skuša poudariti, da naj tisti, ki je razumel metafizične resnice, molči, ker se le redki zavedajo tistega, kar obstaja v svetu iluzij, še posebej pa resničnega bistva človeka.Kamorkoli sestopi angel, zacveti misticizem in pot se odpre, srca se razvedrijo ob spoznanju, da ni drugega kot poistovetenje z istim stvarnikom.V Afriki, Evropi, Aziji in Južni Ameriki je učenje prilagojeno lokalni kulturi, kar daje vtis, da se mistične poti razlikujejo, v resnici pa je Pot ena sama, prav tako pa je ena sama tudi Resnica. Do zapleta pride, kadar pride do pogovora o lastni nadčutni izkušnji. Isti angel ima težave pri razlaganju nerazložljivega, zato uporablja prispodobe, parabole in simbole. Kljub vsemu trudu so le redki, ki dojamejo, kako pomembno je opustiti dolgovezenje, se odreči jajcu zaradi kokoši, se žrtvovati za dejanja, ki bodo prinesla nepredstavljive plodove. Če ne morete sprejeti Resnice, ker za vas ni logična, vam angel predlaga direktni preizkus. Da bi olajšal pot tistim, ki imajo zadosti dobre volje, jih uči različnih variant in jim da nekaj navodil. Navodila so enostavna, tako enostavna, da se zdijo nepotrebna, vendar so vsaj tako pomembna kot življenje samo.

Angel oznanja, da je bolje živeti le en dan, zavedajoč se, kot pa celo stoletje v nevednosti, še posebej ob misli, da bo nekega dne to telo padlo na zemljo brez zavesti, nekoristno kot zgorela klada (dhammapada). Na ta način poiskuša pripraviti človeka do zavedanja, ker lahko le z obvladovanjem samega sebe zgradi otok, ki ga ne more poplaviti nobena povodenj. Ključ vsega raziskovanja je v zavedanju, ki ni razumsko, ampak intuitivno, je zaznavanje drugačne stvarnosti, prave, trdne, absolutne; kar pripelje do spoznanja, da "se v nekaterih oblikah lahko pojavi kot dobra ali slaba, kar ni nič drugega kot prazne sanje, da so vse stvari znotraj in zunaj le odmev in nič drugega" (Yeshe Gyal Tsam).

Ta združitev je življenjski cilj. Vse to se izpolni na religioznem področju, torej je relativno pomembno, ker ni ritual, prošnja ali molitev tista, ki lahko popeljejo človeka v neko stanje trascendentne zavesti.To je tisto, kar pomaga razumeti človeško podobo angela, ki jo je ustvaril sam, samega sebe pa je postavil v sanje, ki se, kot se zdi, ne bodo nikoli končale.